Bolha

Last updated: May 19th, 2021 02:12 am

Začelo se je z oddajo oglasa na Bolhi.

Sledila je tišina. Kak dan, mogoče dva.

Na petkov popoldan končno prejmem sporočilo. Whatsapp. Nekoliko nenavadno, a ne prvič. Odgovorim in pogovor steče:

V Whatsappu pogledam podatke pošiljatelja. Bernd se imenuje, naš morebitni kupec.

Postavlja rutinska vprašanja. Sam bi verjetno imel podobna.
Podobna, a ne enaka. V mojem oglasu jasno piše, da je izdelek v brezhibnem stanju. Kar bi mi, če bi bili vlogi zamenjani, iz slednjega uspelo razbrati. Ker piše v oglasu.
Dobro, nič ne de. Ne bodimo tako pedantni.
Ko se Bernd prepriča, da je produkt tak, kot se šika, odgovori:

Zanimivo. Poglejmo si pobliže poslano sliko:

“OK, nič hudo nenavadnega. Za omenjeni servis sicer res še nisem slišal, a širših Bolhinih storitev – razen objavljanja zastonjskih oglasov – ne uporabljam. Gre pač za eno takšnih, za katero pač še nisem slišal,” si mislim.
Ker želim vedeti več o servisu, zadevo poskusim najti na Bolhinem spletišču.
Prve minute mojega vohljanja ne obrodijo sadov. “Že v redu,” si rečem, “ne izgubljajmo časa, gremo kar prek Googla.”
Vpišem: ‘bolha kurir’. Ne najdem nič pametnega. Prevladujejo oglasi za službo kurirja, objavljeni na Bolhi. Razumljivo.
Mogoče sem bil preveč splošen.
Poskušajmo precizneje: ‘bolha.com:”kako kupiti blago z dostavo”‘ – skratka, prepišem naslov poglavja s poslane slike in omejim iskanje na Bolhino domeno.
Še vedno nič. Ha.
Obrv nad mojim levim očesom se nekoliko povzdigne.
Ker izgubljam voljo po nadaljnjem brskanju – in ker racionalno sklepam, da Bernd gotovo poseduje delujočo povezavo, glede na to, da je evidentno naredil to zaslonsko sliko – ga pobaram po njej:

Moja leva obrv se nemudoma premesti v najvišjo možno pozicijo. Postajam sumničav.
Še enkrat preberem tekst iz kupčeve zaslonske slike.
Tisti, ki poznajo moja stališča do naše najpriljubljenejše platforme za male oglase, bi me težko opredelili za njenega občudovalca. Kvečjemu nasprotno. A tudi sam se začenjam spraševati, ali so njeni vzdrževalci res padli tako daleč, da so se v oglas za njihovo kurirsko službo prikradle (vsaj) štiri očitne slovnične napake.
Ponovno začnem prebirati tudi Berndova sporočila. Besede so že slovenske. A nekatere besedne zveze so precej nenavadne…
“Hej, HEJ! Zresni se”, mi misel prekine glas Nepotrpežljivosti, ki mu končno uspe vskočiti v moj dotedajšnji pogovor z glasom Skepticizma: “Vse lepo in prav, biti previden. Pa če gre dejansko za pristnega kupca? Pomisli – že danes bi lahko dobil denar od prodaje…”
Stresem z glavo in se zberem. Nepotrpežljivost ima prav! Pr€c€j pr€pričljivi argumenti. Preveč sem paranoičen. Odgovorim:

Zavzdihnem. Še vedno se krčevito oklepam naivnega upanja, da gre za legitimen posel, a vse bolj jasno postaja, kam pes taco moli.
“Ne! Ne prepusti se skušnjavi! Mar ne vidiš, da se kupec strinja s tem, da se zadeva preveri pri Bolhini podpori? Ali res misliš, da bi predlagal kaj takega, če bi šlo za goljufijo,” obupano vpije Nepotrpežljivost. Skepticizem ne reče ničesar. Njen nasmešek je zgovornejši od besed.
Dovolj imam. Zberem preostanek svojih moči. Iz misli izrinem oba sogovornika. Samega sebe prepričam, da gre za povsem normalen fenomen, prepirati se z antropomorfiziranimi osebnostnimi karakteristikami. Zaključim, da bi bil obisk zdravnika preuranjen.
Z zadnjim kančkom upanja začnem tipkati mail Bolhini podpori. Dobiti želim direktno informacijo, ali res nudijo kurirski servis. Še preden mi uspe končati, od Bernda prejmem novi sporočili:

Ker sem se med komponiranjem prej omenjenega maila že več ali manj vdal v usodo in so moja pričakovanja rekalibrirana, se mi na ustnicah zariše nasmešek. bolha.company? To bo še zabavno!
V svojem navdušenju kot otrok na božično jutro nemudoma odprem Berndovo povezavo. Verjetno nespametna poteza, a človek si ob tako razburljivih trenutkih težko pomaga.
V brskalniku se pred mano razprostre spletna stran, ki pravzaprav izgleda precej legitimno:

… No, vsaj na prvi pogled. Če pogledaš nekoliko pobliže in malo potipaš, hitro najdeš nekaj zanimivosti.

Za začetek, logotip v zgornjem desnem kotu izgleda nekoliko… meglen? Zelo neprofesionalno. Piko na i doda to, da je na logotip pripeta povezava. In kam vodi?

Neverjetno. Da se razumemo, tudi sam sem lenuh. A tako len, da se mi ne bi ljubilo niti toliko potruditi, da bi povezavo preusmeril na bolha.com – izredno enostaven poseg, mimogrede – pa vseeno nisem. Res, izjemno.

No, povezava na stran je vsaj šifrirana. S katerim certifikatom? Tisti bolj vešči lahko trikrat ugibate. Ampak mislim, da ne boste potrebovali toliko poskusov.

Hmm. Fascinantno.

No, pustimo zaenkrat malenkosti. Poglejmo, če so se zares potrudili tam, kjer šteje.
Bernd svetuje, naj kontaktiram “Bolhino” podporo s klikom na zeleno tipko “Chat” v desnem spodnjem kotu. Klik na tipko odpre okno, ki se nikakor ne sklada z dizajnom preostanka strani. Kdo bi si mislil?
Z veseljem se spustim v pogovor:

Ja prmejduš! V tako vljudne agente podpore pa res ne gre dvomiti, mar ne?

V tej točki sem že resno razmišljal, da bi se tej človeški nesnagi iskreno zahvalil. So mi želeli ukrasti osebne podatke (in morda celo prodajano blago)? Vsekakor. Ampak dobre volje se ne da kupiti, pravi pregovor. Kar seveda ne drži. Pa kljub temu, človek ne naleti vsak dan na tako šarmantne zlikovce, ki mu znatno polepšajo teden.
A dejstvo ostaja, da, kot sem že prej omenil, svoje profesije ti nepridipravi očitno ne jemljejo resno. To se mi ne zdi preveč privlačno. A potencial vsekakor obstaja. Zato ponudim svoje usluge:

Za konec se še enkrat poslovim, tokrat bolj konkretno:


Epilog

Po zaključenem pogovoru sem se spomnil, da je v Whatsappu zapisana Berndova telefonska številka. Za vsak slučaj sem jo preveril. +420 721 614 335. +420 je nacionalna klicna koda za Češko republiko.

Kasneje smo s prijatelji še malo raziskovali to ribiško spletno stran.

Bivši kolega je našel tele članek: https://www.varninainternetu.si/nova-oblika-prevare-ce-prodajate-preko-spletnih-oglasnikov/
Vam zadeva izgleda znano?

Vnela se je tudi debata, ali gre v primeru te goljufije zgolj za krajo kartičnih številk ali poskušajo ribiči zares prepričati človeka, da jim pošlje izdelek pod pretvezo, da dobi denar, ko kurir zaključi dostavo. Sam sem (zaradi podobnih izkušenj s poskusom prevare izpred nekaj let) stavil na slednje.
Izkazalo se je, da sem grozovito precenil sofisticiranost naših nepridipravov.
Debato je zaključil moj bivši sošolec, ki mi je zvečer predlagal, da v spletni obrazec, ki zahteva podatke o kartici, vpišem naključne številke in poljubno ime. Rezultat?

Priznati moram, da me je nekoliko sram, da sem nekaj ur živel v prepričanju, da gre za nekoliko bolj prefinjeno prevaro.

Taisti prijatelj me je prepričal tudi v to, naj pogledam v kodo spletne strani. O tem sem sicer že razmišljal, a ker v potapljanju v kodo nisem vešč, sem misel začasno opustil. A sošolčeva ideja je bila bistveno bolj domiselna in enostavnejša: pogledam naj, če se v kodi najde kak komentar razvijalcev. To sem nemudoma storil in… opa, kaj pa je to?

Cirilica. Izvrstno. 10/10.